Jame v Bovcu

Jama Mala Boka - BOVEC

Jama Mala Boka - BOVECVelik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.

Kaninski in rombonski podi so svetovno znani po svojem podzemnem bogastvu, jama Čehi 2 z globino 1533 m je po globini 7. jama na svetu.

Jama Srnica – Ob izviru potoka Gljun zavijemo levo in po 20 minutah hoje dosežemo vhod.750 m dolg splet jamskih rovov, okamnine školjk, megalodontit.
Jama Mala Boka – je 1355 m dolg jamski splet. V spodnjem nadstropju je stalna voda; po hudem deževju pa izvira tudi iz vhoda.

 

Trdnjava Kluže in zgornja trdnjava Kluže (Hermanova utrdba)

Trdnjava Kluže in zgornja trdnjava Kluže (Hermanova utrdba)

 Vzroki za gradnjo:Leta 1882 zgrajena trdnjava Bovške Kluže je bila v devetdesetih letih devetnajstega stoletja že zastarela. Imela je dve veliki slabosti, katerih so se Avstrijci dobro zavedali. Njena prva velika slabost je bila, da je bila zidana iz kamna in opeke, ki nista zdržala zadetkov sodobnih topniških granat polnjenih z ekrazitom. Druga slabost pa je bil njen položaj. Utrdba se je bila namreč stisnjena med pobočja gore Rombon in Izgore. V času gradnje trdnjave je bila to prednost, saj je lahko trdnjava zapirala ozko pot, ki vodi preko prelaza Predel. Z uvedbo sodobnega topništva in bojev na večje razdalje pa je to kar naenkrat postala slabost, ker zaradi svoje lege v ozki dolini ni mogla obstreljevati sovražnika v Bovški kotlini. Problem so rešili tako, da so nad Klužami pripravili položaje za topove, ki bi v primeru vojne lahko obstreljevali sovražnika že v Bovcu. Topove za položaje so hranili v trdnjavi. Rešitev je bila le začasna, zato se je avstro-ogrsko poveljstvo odločilo, da nad staro trdnjavo Kluže zgradi novo, ki bi bila namenjena boju na daljavo.Trdnjava Kluže ob vhodu v dolino Bavšičo je dobro ohranjena trdnjava Kluže, ki je bila pomembna med napoleonskimi vojnami. Trdnjava Kluže spada med mogočne in zanimive trdnjavske objekte. Locirana je nad globoko sotesko reke Oritnice v njenem najožjem delu. Pred trdnjavo je majhen park s informacijskimi tablami. Prvotna beneška trdnjava je bila postavljena v drugi polovici 15. stoletja za obrambo pred Turki. Leta 1509 so bili benečani pregnani in trdnjava je pripadla Avstrijcem. Je pomemben kulturni spomenik.

Triglavski narodni parkZgornja trdnjava Kluže (Wehr Rombon, Werk Hermann), znana tudi kot Hermanova utrdba, je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in v notranjost Avstrije. Ime je dobila po stotniku Johannu Hermannu von Hermannsdorfu, ki je bil v času Napoleonovih vojn poveljnik trdnjave Predel. Zgrajena je bila leta 1900 z namenom, da v primeru vojne podpre trdnjavo Bovške kluže, ki je bila v tistem času že zastarela. Tako kot vse utrdbe je bila na začetku prve svetovne vojne že zastarela. V času vojne jo je italijansko topništvo divje obstreljevalo s topovi največjega kalibra ter tako utrdbo nepopravljivo poškodovalo. Zato se je avstrijsko vrhovno poveljstvo odločilo, da utrdbo razoroži in zapusti. Po končani vojni utrdbe ni nihče vzdrževal, zato je propadla. Danes jo še možno videti, vendar je v izredno slabem stanju.Vir:Iz Wikipedije, proste enciklopedije.

Spomeniki

Če se zanimate za bolj zgodovinsko obarvan potep po mestu, Vam spomeniki ne smejo uiti. V Bovcu se namreč najdejo številni spomeniki tako vojaškega pomena, kot kulturnega pomena.

Cerkve v Bovcu

Cerkve v Bovcu
Cerkev v Bovcu (vir: flickr.com)

-Cerkev Sv. Štefana v Logu pod Mangrtom – sezidana je bila ob koncu 18. stoletja, kasneje pa predelana. V cerkvi hranijo znamenito stropno fresko “kamenjanje svetega Štefana”.
-Cerkev Sv. Marije Lavretanske v Trenti – rudarska cerkev, ki je bila postavljena leta 1690. Iz časa baroka sta se ohranila kip “Črne Matere Božje” in kvalitetno izdelan marmorni relief.
-Cerkev Device Marije v Polju – zgrajena je bila v 16. stoletju v značilnem gotskem slogu. Med 1. svetovno vojno je bila zunanjost cerkve močno poškodovana.
-Cerkev Sv. Urha – Do cerkve lahko pridemo po monumentalnem stopnišču. Oblikovana je v neoromanskem stilu. V notranjosti je mogočen oltar izdelan iz domačega rdečkastega kamna:
-Cerkev Sv. Jožefa v Soči – Sezidana je bila leta 1718, posvečena pa eno stoletje kasneje – 1823. Istega leta je bila dozidana.
-Sveti Lenart – Zgrajena je bila v 15. stoletju. Pred obnovo je bilo moč videti še prvotne dele rebrastega stropa in značilni portal s šilastim obokom.